A COMPREHENSIVE ACCOUNT OF ROTARY FOR SLOVENIAN ROTARIANS
I. Kratka zgodovina Rotary
klubov
II. Zgodovina rotarijanstva na
Slovenskem
III. Kaj je Rotary
IV. Načelo pripravljenosti
pomagati
V. Pojem rotarijanskega
prijateljstva
VI. Načelo poklicnih razredov
(klasifikacije)
VII. Navzočnost (prisotnost)
VIII. Rotary in posel
IX. Štiri rotarijanske
usluge
X. Rotary in mladi
XI. Finančne obveznosti
XII. Povzetek
I. Kratka zgodovina Rotary klubov
Prvi
Rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike na
pobudo odvetnika, poslovneža, popotnika in vizionarja Paul-a
Harris-a. Želel je ustanoviti klub, ki bi vzpodbujal
prijateljstvo med poslovneži. Porodila se mu je zamisel, da
bi med prominentnimi osebnostmi v velemestu Chicagu ustvaril duh
prijateljstva in naklonjenosti, ki ga je poznal v
podeželskih krajih, kjer je odraščal. Tako je 23.
februarja 1905 sklical tri prijatelje na se-stanek. Razpravljali
so o Paulovi zamisli, da bi se poslovneži redno srečevali,
krepili tovarištvo ter širili krog poslovnih in
poklicnih znanstev. Po razpravi tega dne so se odločili, da
ustanovijo moški klub, kjer se bodo člani srečevali vsak
teden. Članstvo je bilo omejeno na enega predstavnika vsakega
poklica in poslovnega področja. Zgoraj omenjeni poslovneži
so s svojimi srečanji nadaljevali, vsakokrat pri drugem članu.
Odtod tudi ime Rotary. To menjavanje mest srečanja, sestavni del
ustanoviteljeve prvotne zamisli, je imelo namen, da bi se člani
različnih poklicev in dejavnosti med seboj bolje spoznali. S tem
bi posli med njimi lažje stekli. Po vključitvi petega
č1ana se je skupina formalno organizirala in se poime-novala the
Rotary Club of Chicago. Postopno so pridobivali nove člane.
Kmalu potem, ko so izbrali ime kluba, je eden od članov istega
leta 1905 predlagal prvi znak Rotary-ja. To je bilo navadno kolo
vprežnega voza (v gibanju, z oblakom prahu). Predstavljalo
je civiliziranost in gibanje. Konec leta 1905 je ta prvi klub
štel že 30 članov. Drugi Rotary Club so ustanovili
leta 1908 v San Franciscu v Ka-liforniji. V Kanadi so prvi klub
ustanovili leta 1910. Takrat je Rotary postal mednarodna
organizacija in leta 1922 so sprejeli ime Rotary International.
Leta 1929 se je organizacija Rotary odločila za skupni
ekskluzivni znak (emblem) vseh Rotarijcev. To je še danes
zobnik s 24 zobci in šestimi špicami (klini) v
temnomodri (royal blue) in zlati barvi. Kasneje so
dodali še utor za zagozdo. Tako danes kolo predstavlja poleg
civiliziranosti in gibanja še uporabnost oziroma
pripravljenost služiti. Zastava Rotary International je bele
barve z emblemom v sredini. Emblem, nošen kot značka na
reverju suknjiča, je danes po svetu razpo-znavni znak
Rotarijcev.
II. Zgodovina rotarijanstva na Slovenskem
Pred drugo svetovno vojno so bili Rotary klubi v vsch večjih mestih v Sloveniji. Po vojni je bilo druženje v takšni obliki prepovedano. 13. oktobra 1990 je skupina navdušencev ponovno ustanovila RC Ljubljana. Temu so sledili RC Bled-Podvin, RC Maribor, RC Por-torož, RC Ljubljana-Emona, RC Ptuj, RC Slovenj Gradec, RC Novo Mesto in RC Celje.
Obstaja več definicij za Rotary družbo. Ena teh se glasi: "Rotary je svetovna družba, ki temelji na načelih prijateljstva med člani različnih poklicnih razredov in na izpolnjevanju obveze prisotnosti." Rotary želi biti družba izbrane elite. Noben posameznik si te oznake ne more dati. Lahko si za to le prizadeva s svojo človeško na-ravnanostjo, mišljenjem, vedenjem, delom in priznavanjem obsto-ječih vrednot. Velja temeljno načelo, da Rotary klub sam odloči, koga sprejme v svoje vrste. Na lastno željo ni mogoče postati član Rotary-ja. Nosilci rotarijske ideje so posamezni člani Rotary kluba. lzhajajo iz različnih poklicnih področij, kjer imajo vpliv s svojo osebno integriteto. V Rotary klubu sklepajo osebna pri-jateljstva. S tem pospešujejo razumevanje med strokami. Rotary omogoča članom, da spoznavajo teme s področij znanosti, tehnike, gospodarstva in umetnosti. Tako druženje pod okriljem Rotary-ja omogoča tudi različne aktivno-sti v korist skupnosti. Zgoraj naštete dejavnosti presegajo narodne okvire. Eden od ciljev Rotary-ja je skrb za krepitev razumeva-nja med narodi. Rotary bo vedno to, kar iz njega naredijo člani. Njegova moč je v vsakem posameznem članu. Le-ti so zavestno predani jasno določenim ciljem. Brez te vrednote bi Rotary ostal navadno društvo ali malo boljše stalno gostilniško omizje.
IV. Načelo pripravljenosti pomagati
Rotary svoja načela in cilje uresničuje z:
-
osebnim angažiranjem članov v ustvarjalnih dejavnostih,,
- druženje z mladino,
- pozitivnim odnosom do politike, da bi služili skupnosti,
- pospeševanjem razvoja družine in vzdrževanjem
etike v njej, v poklicnem življenju in v širši
skupnosti,
- širjenjem razumevanja med ljudmi in narodi,
- seznanjanjem javnosti o problemih varovanja okolja.
Načelo pripravljenosti pomagati vključuje civilizacijske vrednote sodobnega človeka:
-
upoštevanje drugih in pripravljenost pomagati jim,
- nesebičnost,
- skromnost,
- toleranca in razumevanje ter
- miroljubnost.
Člani rotarijci delujejo tako, da povsem in zmeraj varujejo osebno identiteto sočloveka, brez vsakih zunanjih vplivov, ob upoštevanju verske in miselne svobode ter politične usmeritve. Ravno po tem se Rotary v temeljih razlikuje od drugih društev in zvez.
Navigational Menu
Welcome, Home|The Jack Olssen Story|Roti what is it?|What is Rotary? / ROTI Articles|Introduction|Friendship Declaration
Eastern Europe
Armenia|Belarus|Bulgaria|Estonia|Georgia|Latvia|Lithuania|Moldova|Romania|Russia|Ukraine
Central Europe
Albania|Austria|Croatia|Czech Republic|Greece|Hungary|Macedonia|Poland|Serbia, Slovakia|Slovenia
Interested in Rotary? Some Links|Have your say!
In case you needed fonts to view other languages please click here for downloads